+389 78 385 571 info@lgbtunited.org

Terminologija

LGBTIQ – si harno anav baši e anava lezbejka, gej, biseksualeco/ka, trans manuša, Interseks thaj Kvir.

Lezbejka – Manušni savi so kergja/kerela nesavi seksualno, romantikani, fizikani thaj/ja palem, javer atrakcija baši javera džuvlja.

Gej (homoseksualco) – Murša save so mangena romantikani, erotikani, ja pale emocionalno relacija muršencar. Hem adava so akava anav lela pes baši persone – murša save so khuvena ko relacije javere muršencar, vi solduj anava, hem gej, vi homoseksualizmo, si jekh anav hem bašie e gej džuvlja.

Biseksualco/ka ja palem Bi – Manuša save so mangena seksualno, romantikani, fizikani thaj/japalem romantikani atrakcija baši persone kotar olengoro jeri, numa vi kotar javer jeri, ko jekh vakti na khamela pes te ovel adava sa ko sa, ja palem ko jekha-jekh digra.

Transmujale manuša – Lafi savo so vakerela baši e persone kolengoro identiteti si javereder kotar o biologikano, savo si dendo olenge palo o bijanipe.

Transeksualco/ka – Manuša save so hačarena pes javereder kotar adava so phenela olenge o sasoitnipe/them baši olnede, si von murša, ja palem džuvlja pali olengiri biologija. Trand (harneste) šaj te oven MTF (murš-kidžuvli) thaj FTM (džuvli-ko-murš). Olengoro seksualiteti nane phanglo olengere jerijaskere identitetosar, thaj varirinela trujal sasto spektrumo kotar e seksualno identitetija.

Kvir – Kvir nane seksualno, numa nane vi jereskoro identiteti, mamuj sa, akava si logika te sikavel pes o procesi baši jekh nevo dikhibe upral e javereder identitetija andre, ja palem avrijal kotar i persona. Kvir majbut vakerela pes kana e mpersone mangena te resen varesave politikane resarina thaj te bajraren o dikhibe upral e LGBT persone, numa thaj andre ko miškipe, te sikavel pes kaj i buti upral sakone jekheskoro identiteti nane agoruno, numa si butečhaneskeri thaj fluidno sar so džala o vakti.

Interseks – Interseks si anav savo so khedela medicinakere usulija so sikavena kongenitalno anomalije ko reproduktivno thaj seksualno sistemo. E persone save si bijame sar Interseks si bijame avrutne genitalijencar, ja palem andrune reproduktivno sistemoncar save so na dikhena pes sar „standardno“ muršikane, ja palem džuvlikane. Adava so isi interseksualcija, sikavel akaj nane numa duj jerija thaj kaj amaro gindipe baši o jeri (mangindoj te čhiven tutu ki kutija baši murša, ja palem džuvlja) si socijalno vazdime/kerdine.

Jereskoro identiteti – Si andrunoo hošipe baši jereskoro identiteti sar murš, džuvli, sar vareso avrijal kotar akala gindipa baši jeri, ja palem, vareso maškaral. Jereskoro identitei šaj te ovel jekha-jekh sar o jeri palo bijandipe, ja palem, šaj te ovel javereder olestar.

Seksualno orientacija si ba[i senzibilno, romantikani atrakcija mamuj e persone kotar nesavo jeri, mamuj e manu[a kotar jekh jeri, persone kotar javer jeri, ja palem ba[i persone kotar solduj jerija. Akala seksualno orientacije si ulavde ko heteroseksualno, homoseksualno thaj biseksualno.

Strejt (Heteroseksyualiteto) – Persone save si pa[e emotivno, romantikane ja palem seksualno baši persone kotar opozitno jeri.

Homofobija – Bimagipe, ja palem dar mamuj e homoseksualcija, majbut avela kotar e heteroseksualno persone.y

Bifobija – Bimangipe ja palem dar mamuj e manuša save si biseksualcija. Butivar sikavela pes maškar e grupe thaj individualcija kotar javereder seksualno orientacije bizi te dikhel pes olengoro jereskoro identiteti. Akava anela butivar dži ki diskriminacija mamuj e Bi persone sostar sikavela pes dar thaj stereotirpija baši e biseksualcija.

Transfobija – Bikhamipe ja palem dar kotar e transjerijale manuša. Bibahtake asavki diksriminacija butivar astarela vi bibahtalipe/violenca/maripe mamuj akala transmujale persone.

Autohomofobija – Bikhamipe, ja palem dar kotar e homoseksualno persone, majbut avela kotar e persone kotar akava khedipe/komuniteta.