+389 78 385 571 info@lgbtunited.org

Dživdinava ko ssoitnipe kote so si ladžavo te phenav tuke kaj mangava tut. Sar te phenav tuke kaj mangava tut? Sar te phenav tuke kaj šaj te dav tuke o sasto suman? Sar te phenav kaj tu sijan mle dživdipaskiri džuvli kana amende si mahateder/importnanteder/ sar si tlo anav sar boldinge tut odolestar sar dikjoveja thaj sar hošinesa tut? Sar te phenav tuke ava mancar ka ovel amen lačho dživdipe, kana vi adava so mangava tut džaneja kaj mlo anav si Marko thaj na Martina, bizo gindipe bi aveja mancar?! Numa sar te si, mlo anav si Martina, thaj nane man khančik džuvlikano, numa mlo anav thaj mlo jeri, thaj duraldan dikhela pes kaj sijum Marko. Thaj kaske akana me te holjonav soske našti saste krlesar te phenav tuke kaj mangava tut?! E naturake? E Devleske? E sasoitnipaske/e themeske/? Korkori mage? Sarinenge? Kaske? Kas te došakerav akana kana isi man dživdipe tusar thaj mangava te ačhovav tusar thaj našti soske sijum Martina? Mangesa vi tu mana – džanava. Kas došakereja? Ake, vaker mange? Me na džanava kas te došarkerav. Tu korkori vakereja mange kaj dikesa man sar Marko, kaj sijum Marko soske realnikane sijum Marko, numa nali pali e dokumentija thaj pali sa, džanaja kaj sijum Martina, a adava so na dikjovava sar Martina si javer diso, numa e manuša džanena, ki plesutni karta bešela akava anav thaj odoleske na sijan mancar. So nane te ove mancar. Adava si soske so džanava kaj o mangipe, mle mangipa isi vakti baši adava. Thaj nali, o mangipe si bivakteskoroThaj o khamlipe si bivakteskoro. Numa, na. Mlo mangipe si limitirimo vaktesar. Hem akava, hem e adala angleder thaj sa e javera mangipa so ka aven. Koj džanel numa save khamlipa ačhile mange dovakerdi paramisi soske nali, e manuša džanena thaj adava na džala agjare. Savo si adava dživdipe kana džanava kaj sakova jekh mangipe/khamlipe/ si mange limitirimo vaktesar? Savo si adava dživdipe te nane man khamlipe oleste? Savo si adava dživdipe kote si lačheder e manuša te džanen so si majmahat/majimportantno e manuša te džanen sar akhareja tut/savo anav isi tut/, thaj na sar hačareja tut thaj definirinena tut sar bilačho manuš, ja palem na-manuš, ja palem diso javer bilačheder?
Ake akate ka vakerav tuke. Mangava mlo dživdipe te nakhavav tusar. Na mangava nijekh dive te nakhel a tu ma te ove kotor olestar. Mangava te mangav tut. Mangava kana mangava tut. Mangava kana mangeja man. Mangava te mange man. Thaj, kana mangeja te vakere mange:“Mangava vi me tut”, tu vakereja mange:“Ačhov Devlesa”. Ačhov Devlesar soske si ladžavo. E manuša džanena sine. E kherutnen naštine te de korkori tuke te ladžavkere olen odolesar so ka vakere kaj mangesa man. Thaj tu, mangesa te dža tuke thaj te frdes sa ki rig, o sasto amaro mangipe, vilestar, zoralo, sasto tlo bahtlipe thaj avutnipe nekasaja so džaneja kaj mangela tut but, numa ma te ladžavkere tlen. Soske si ladžavo?! Kana ačhilo te ovel ladž te mange nekas? Mani sikavena sine kaj, te mange nekas thaj o mangipe si diso majlačho, majlačho hošipe ko sumnal thaj kaj si majyorali buti so si kotor sakone jekhe manušestar. Sakova jekh mangipe, specijalno adava romantikano, tegani kana ka arakhe o dujto ekvaš tle ruhestar. Ake, adava sijan tu, tu sijan o dujto ekvaš mle ruhestar… thaj vakeresa mange “ačhov Devlesar”. Ačhavesa vi man vi tut, te dživdina ekvaš dživdipe. Sar ekvaš manuša. Soske sijum Martina ko lil. Te sijum sine Marko, ka ova sine jekh, ka ova sine sa. Thaj ake, šaj te ovav Marko jekh dive. Isi metode vi adaleski, numa me, savaht ka ačhovav bidendo Marko tuke, soske e manuša ka džanen kaj jekh vakti sijum sine Martina. Thaj tegani ka ovel tuke ladž te phene tlenge kaj tle manušeskoro manuš na sine hramondo savaht ko bijamutno lil sar Marko, numa sar Martina. Thaj ake palem ladž. Savo bilačhipe ka ane olenge khere?! Ladžavkergjan e manušen. Thaj adava kobor o Marko mangela tut, kobor tu mangesa ole, kobor sijen lošale, kobor tumen sijen bijame jekh jekheske… adava na dikhela pes. Ka le/ka alusare/ javere manuše ko tlo dživdipe so kotar bijanipe ka ovel registririmo sar Marko thaj ka akharel pes Viktor. Thaj ka dživdine jekhvaš dživdipe olesar, sar jekhvaš manuš thaj ka ove akteri baši bahtalipe thaj mangipe. O mangipe thaj o khamlipe ka nakhen thaj ka ačhovel tuke numa jekh ekvaš. Jekh ekvaš so savaht ačhilo tuke ko nesavo javer manuš, numa naštine sine te vakere adava soske sine ladžavo te phene kaj mangeja man. Soske te mange man si bezeh thaj ladžavo thaj adava nane šukar, numa kote si hramome/skrinisardo adava, numa ko themeskere/sasoitnipaskere steroitipija, ake na džanava.

Thaj, šukar si tuke te dživdine jekvaš manušesar so na mangesa ole, ni paše kobor so mangesa man, numa odoleske kaj si hramome ko bijamutno lil sar Viktor. Soske agjare vakerela o steroitipi, kaj adava, nane ladžavo.

Thaj sakoja rat, angleder te zasove, ka de tut godi mange. Ka nakhav trujal sasto tlo badani sar elektiriciteti thaj ka iranen pes e memorije thaj e momentija kana sijam sine khetane. Mle čhumidina, mle leiba kolin, muro muj, mle vošta. Ka rode man, te avav tuke ko sune numa te thove tut vuže mangipasar. Ka ovel tut pharipe ki kolin sasto dživdipe so ka ovel tuke pharo thaj ka akharel pes Marko. Thaj sakova dive ka rodel ole ko tlo Viktori, ko oleskere manirija, ko gestija, ki asavin, ki kolin thaj čhumidibe, numa nikana nane te arakhe ole. Hem te mekhe e Viktore, thaj te astare te cide te rode ko sasto sumnal nesave sar so si tlo Marko… nikana našti te arakhe, soske tlo Marko si jekh thaj jekhutno, savaht, numa nikana tlo. Thaj sa akava, numa odolesko soske si ladžavo te phenav kaj mangava tut, sa adava soske si ladžavo te mange man, numa o čačipe si adava, numa akate i ladž si bareder kotar o čačipe thaj kotar sa. Thaj ka ačhovel mange numa te genav e čhuče divesa biyo mangipe, te džanav kaj hasargjum tut, kaj hasargjum o dujto ekvaš kotar mlo ruhi, kaj dživdinava ko them/sasoitnipe/ kote so si ladžavo te phenav kaj mangava tut thaj kaj mlo khamlipe thaj e javerengere khamlipa so si bijame sar me, ka hasaren pes numa adaleske so o stereotipi vakerela kaj si ladžavo te phena kas mangaja.

 

Avtori: The Dark Knight

E gindipa so si vakerde akate si e avtorengere thaj na sikavena o stavija so isi e MCMS thaj e Europakere Unijatar

„ I programa „Lačho dizutnengoro sasoitniperaštralutno finansiribe e civilno organizacijen “ realizirinela e Makedonijakoro centari baši maškarthemutni kooperacija (MCMS), Balkaneskiri drakhin baši civilno sasoitnipaskoro buhljaribe (BCSDNthaj o Centari baši informiribe, kooperacija thaj civilno organizacijengoro buhljaribe Slovenijatar (CNVOS)“

„O proekti si finansirimo Europakere Unijatar“