+389 78 385 571 info@lgbtunited.org

Ko palune berš-duj, nikana, ja palem nisar, našti te dav man godi baši situacija kolate hošinava man sine zagrozitme, diskriminirime ja palem te asan mange odoleske soske sijum transjerijaskoro murš. Šaj adava si soske isi man androgeno muj thaj pakhiv an korkori mande so tamirkergju beršencar napale, na dela sine e manušenge karana e manuša te astaren te gindine baši adava so sijum. Varekana nesave manuša džanena te phenen baši mli džuvljutni rig sar tema lafikeribaske, numa mlo džovapi ko adala muabetija si adava so mange si majmahat/majvažno/ te ovav avtentikano thaj mlo dživdipe te ovel mange lačho, a adava isi man, ja palem nane man džuvlipe, na dava te pheravel thaj te teljarel mlo muršipe. But berša napale mangava sine te dživdinav mlo dživdipe sar sa e javera ko amaro sasoitnipe/them/, phučava sine man sijum, ja palem me na sijum transjerijaskoro murš, nakhljum adav mlo andruno maripe korkori mancar (internalizirimi transfobija) thaj gindinava kaj adava sine mange dosta. Te nasijum me sigurno ko adava so sijum, tegani savaht ka ovel mange mahat/važno/ e javerengoro gindipe baši adava ko sijum čačunes me.

            O dživdipe korkoro sikavgja mange kaj nane lokheste te dživdinel pes. Biladžutne asana sine mango ko muj thaj sikavena sine man najesar. O teljaripe so dikhljum sine but bareder numa odoleske so pakjava sine kaj e javera si lačheder mandar, numa na sine. Ko lafikeribe baši buti sine mange vakerdo kaj ni o džanvarija na dživdinena sar so me dživdinava. Ko fakulteti isine man jekh profesori so mangela sine te sasljarel mle nesave trauma savi so angja man dži adava te ovav sar maškodanka, thaj mangela sine te bičhalav leske erotikane e-mail adrese, phučela sine man masturbirinava li thaj but javera bukja… sa odleske sostar me sijum javereder averendar? Na, nane javeripe, amen sijam javereder olenge soske na pendžarena ameni. Mle eksperience si asavke save so si, javereder, numa baši olengoro naetikano tretmani, thaj na baši mlo transjerijaskoro identiteti. Sostar von savaht si buteder, adava daravela sine man. Odoleske, pali sa akala berša savo na teljaripe olendar, leljum decizija ma te teljarav man dureder, ja palem te garavav man. Dosta teljarena sine man. Džanava kaj o dživdipe nane lokho, džanava kaj ko sakova jekh avutno intervju dava mange i obligacija te dav eksplanacija soske ko mle dokumentija e informacije nane usoglasime, bibahtake, adava si mlo sakodiveseskoro dživdipe, numa adava na phenela kaj me ka čhinavav te marav man baši nesaavo lačheder tajsa so ka avel. Te na sijum šukar baši e manuša save so dena buti numa odoleske, sar so von vakerena, dživdinava bilačheder kotar e dživinde, ka ačhovav dživdo thaj ka ačhovav ko phundre thaj ka marav man vi dureder. Šaj te hramonav baši adava kobor sine mange phare, numa akana me na sijum odorig. Mangava te phenav kaj sa adala olengere torture kergja man te ovav zoraleder. E belegija džangavena bilačhe memorija, numa na dukhana man dureder. Sar so angleder vakergjum, naisarav baši mlo androgeno muj, numa adava nikana na sine dosta. Sar so me dikjovava, adava si ni odorig, ni akarik, butivar sine karana soske kerena sine pherjasa mancar. Sijum sine meta kotar so džanava mange, numa adaleja so isi man učho gindibe korkori mange thaj sar vakerava korkiri mange, vakerindoj gramatikane vuže, bizi hari dileme baši mlo identiteti,na sijum olengeri meta dureder. Mli buti si klijentencar thaj varekana e manuša phenena mange ko džuvlikano jeri, numa na dava adava te teljarel man ja palem te hačarav man tragikane. Dava jekh džovapija. Kana ka phučen man lačhi sijanm me phenava olenge kaj lačho sijum.

            Jekh diso so čače daravela man si phanglo mle identitetosar thaj thaj sar dživdinava si darava jekh dive adava ma te teljarel mli egzistencijakoro stabiliteti, numa kerava buti upral akava ma te ovel mange problemi ko avutno vakti. Dava mandar but vakti thaj energija te sikljovav neve bukja te šaj, kana ka aven bilačhe vaktija te egzistirinav vi bizi buti. Sa džikote akava sasoitnipe thaj akija radža/gaverno/ ja palem adija so ka avel, na haljovena kaj amare problemija si realno thaj trebno te arakhel pes thaj te del pes solucija, vakergjum korkori mange kaj me sijum adava so trebno te arakhel savi vi te ovel solucija, numa musaj te ačhovav dživdo sa džikote na arakhela pes solucija sarine amenge. Me na džanava ka resav adava ja palem na, numa mangava te marav man baši adava.

 

            Akija si numa mli personalno paramisi thaj sa so vakergju dži akana dela mange zor te marav man vi majodorig. Dži kote ka resav, numa o vakti ka sikavel.

 

E gindipa so si vakerde akate si e avtorengere thaj na sikavena o stavija so isi e MCMS thaj e Europakere Unijatar

 I programa Lačho dizutnengoro sasoitnipe: raštralutno finansiribe e civilno organizacijen  realizirinela e Makedonijakoro centari baši maškarthemutni kooperacija (MCMS), Balkaneskiri drakhin baši civilno sasoitnipaskoro buhljaribe (BCSDN) thaj o Centari baši informiribe, kooperacija thaj civilno organizacijengoro buhljaribe Slovenijatar (CNVOS)“

 

„O proekti si finansirimo Europakere Unijatar“