+389 78 385 571 info@lgbtunited.org

O vakeribe e maušenge baši tumari seksualno orientacija ja palem jerieskoro identieti vakerela/anavkerela/ pes sar autiribe.  O autiribe na savaht si numa jekh vakeribe – e manuša kotar e lezbejke, gej, bi thaj trans (LGBT) šaj ka trebno te ikljoven nekobor droma ko lengoro dživdipe. Ko jekh vakti o autiribe si but individualno thaj e manuša šaj te arakhen pes e dujgogjalipasar kana ka khamen te keren adava.

Nane nisavo hramo ja palem precizno čhani/načini/ baši adava te ikljoven kotar garaviba/te autirinen tumen/. Šaj ka haljoven tumen tromal/slobodno/ te vakeren baš e tumari seksualno orientacija thaj jereskoro identiteti nesave manušencar, nesavencar palem – na. O autiribe šaj te ovel pharo thaj odoleske khamela pes tumenge baro kuraži. E reakcije baši nesavo/i so ka autirinel pes šaj te varirinen astarindoj kotar but pozitivno sa dži ko apsolutno mištoavibaskere. Kana ka anen decizija te vakeren e manušenge, majmahat/majimportantno/ si te gindinen baši adava sar ka vakeren olenge, ko savo čhani, kova si o majlačho momenti vikodo so adaleske nane lačho momenti.

 

Soske te sikava amen/autirina amen/?

Bizi diferenca tumen usoglasingen tumen tumare seksualno orientacijasar ja pale jerieskere identitetesar, ja palem dureder gindinena tumen baši adava, šaj te ovel tumenge pharo te keren adava korkore. Šaj ka aven dži ko punkto te mangen te keren nekasar lafi baši adava, te del tumenge arka/dumo/vast/ ja palem salde te lokjol tumenge ko vilo. Konstantno te garavel pes kon sijan javere manušendar, butivar phenela kaj tumen hovavena thaj garavena tumen, vi adava so e javera manuša džanena so sijen, numa na šunge tumen te vakeren olenge adava. Odoleske khamela pes šukar te gindinen baši adava si o garavibe stresno ja palem na, ja palem lačheder ka ovel baši adava phutarde te vakeren.

Ma oven teli presija te ikljoven/te sikaven tumen/ – len vakti adaleske. Numa tumen ka džanen kana ka hačaren tumen konforno te keren adava.

Te lelen decizija te sikaven tumen, numa na sijen sigurno sar e javera ka reagirinen ko adava, majangle šaj ka trebno te keren kontakti e grupasar baši suporti/arka/dumo/. Isi arka thaj grupe baši adava ko khetanipa thaj organizacije so kerena buti upral akava phučibe ko sasto them thaj olengiri resarin si te den tumen dumo thaj te den tumen godi/sugestije/ baši adava.

 

So ka vakeren mle amala?

But manuša lena sama baši adava sar ka regairinen olengere amala kana ka autirinen pes. Tumare amala šaj te oven iznenadime, šaj te ovel olen but phučiba, šaj nane te džanen so te vakeren japalem, šaj adžikerena sine tumen korkore te vakeren adava ko momenti kana tumen ka oven hazri baši adava. Te astaren tumen akalesar, sar misal, len amales koleske pakjana thaj kolestar šaj te len dumo/suporti. 

Te reagiringja jekh amal bilačhe, ikeren ki godi kaj šaj ka trebno numa nesavo vakti te apsorbirinen adava so tumen vakergen oleske/olake, numa akava nane nisavi garancija kaj vi e javera ka reagirinen sar so akava/akija reagiringe. Vi adava so našti te džanen sar e javera ka reagirinen ki akija situacija, ikeren ki godi kaj, kana ka vakeren nesave manušeske soi si paše tumenge thaj kaste pakjana, e šanse te oven lošale baši adava so tumen ulagen olencar diso doborom personalno, si but bare.

 

Sar te vakerav mle familijake?

Nane lačho, ja palem bilačho čhani/načini/ sar adava te vakeren anglal tumari familija. Numa, sar te si, khamela pes te ulaven vakti thaj šukar te gindinen so mangena te vakeren, sar ka vakeren adava, kaske ka vakeren majangle thaj kana ka vakeren adava. I ideja te autirinen tumen anglal tumari familija ko momenti kana isi čingara, kana sijen but holjame – nane lačhi ideja. Nesave manuša ple familijake vakerena adava personalno thaj direktno, javerenge lačheder si te hramonen lil, te bičhalen pali o e-mail. Sa si ko adava sar hošinena tumen korkore. Sar te si, tumari familija ka ovel šokirimi, ka len bari sama thaj ka ovel olenge but phare thaj odoleske ka trebno te den olenge vakti sa adava te pašljol olenge. Ikeren ki godi, olengiri avguni rekacija na vakerela kaj von sasto vakti ka hošinen pes agjare, šaj ka trebno olenge hari vakti te procesirine adava so tumen vakergen olenge soske, sar so vi tumen džanena akija tema si but senzitivno, specijalno tumende.

 

Autiribe ki buti

Amende nane panda vakti te dikhel thaj te phutrel pes akava phučibe numa sar te si, o autiribe/sikavibe/ ki buti si but importantno/mahat/ sar so si vi o autiribe anglal i familija thaj anglal e amala. Numa sar misal/egzampli/ kotar e zuraleder thema, ka vakera numa akava kaj: Stounvol džanela kaj e manuša šukareder ka vakeren kana ka oven korkore e manušesar kaste kerena buti. Akava phenela kaj ko majlačho interesi baši o manuš kaste kerena buti ka del tumen arka/dumo/ te oven phutarde thaj vuže vilesar te phenen kon sijen tumen čače vi kana sijen ki buti. O Akti baši jekha-jekhipe kotar 2010 na dela diskriminacija ja palem bilačhipa kerde upral e seksualno orientacijakiri funda thaj jereskoro identiteti ki buti. Akate preperena vi i direktno vi i indirektno diskriminacija, bilačhipe, viktimiziribe thaj tumen sijen protektirime trujal tumaro sasto butikeribe, kotar e bukjakoro astaribe dži ko paldipe bukjatar. I diskriminacija si vi vaš e rokija thaj usulija, pokiniba, promociribe, transferija, trenigija thaj paldipe bukjatar.           

 

                                      

   „E gindipa so si vakerde akate si e avtorengere thaj na sikavena o stavija so isi e MCMS thaj e EU “

„ I programa „Lačho dizutnengoro sasoitnipe: raštralutno finansiribe e civilno organizacijen “ realizirinela e Makedonijakoro centari baši maškarthemutni kooperacija (MCMS), Balkaneskiri drakhin baši civilno sasoitnipaskoro buhljaribe (BCSDN) thaj o Centari baši informiribe, kooperacija thaj civilno organizacijengoro buhljaribe Slovenijatar (CNVOS)“

„O proekti si finansirimo Europakere Unijatar“